Platforme so od avgusta 2023 že začele spreminjati svoje sisteme in vmesnike v skladu z aktom o digitalnih storitvah, da bi zagotovile varnejšo spletno izkušnjo za vse.
Akt o digitalnih storitvah znatno izboljšuje mehanizme za odstranjevanje nezakonitih vsebin in učinkovito varstvo temeljnih pravic uporabnikov na spletu, vključno s svobodo govora. Vzpostavlja tudi močnejši mehanizem javnega nadzora za spletne platforme, zlasti za zelo velike spletne platforme, ki zajemajo več kot 10 % prebivalstva EU.
Lažje prijavljanje nezakonitih vsebin
Akt o digitalnih storitvah od platform zahteva, da uvedejo ukrepe za preprečevanje širjenja nezakonitega blaga, storitev ali vsebin na spletu, kot so mehanizmi, s katerimi lahko uporabniki označijo take vsebine, platforme pa sodelujejo z „zaupanja vrednimi prijavitelji“. Tisti z najbolj ostrimi očmi so morda že opazili nekatere spremembe v spletnem okolju, kot je funkcija X za prijavljanje nezakonitih vsebin. Ta funkcija je na voljo, če kliknete na tri majhne pike v zgornjem desnem kotu vsake objave. X ni edina platforma, ki je uvedla uporabniku prijazne možnosti za označevanje nezakonitih vsebin. Družbe Apple, Pinterest, Facebook, Instagram in TikTok so vzpostavile tudi enostavne načine za prijavo nezakonitih vsebin na svojih platformah.
Večja preglednost pri moderiranju vsebin in več možnosti za pritožbo
Spletne platforme so digitalni prostor, kjer se izražamo, predstavljamo svoje delo in smo v stiku s prijatelji ali strankami. Zato je še posebej neprijetno, če je naša vsebina odstranjena ali če je doseg naših objav nerazložljivo zmanjšan. Z aktom o digitalnih storitvah morajo ponudniki posredniških storitev, vključno s spletnimi platformami, svojim uporabnikom sporočiti, zakaj so odstranili svojo vsebino ali zakaj je bil dostop do računa omejen. Ponudniki storitev gostovanja, vključno s spletnimi platformami, imajo zdaj izrecno pravno obveznost, da navedejo jasne in specifične razloge za svoje odločitve o moderiranju vsebin. Akt o digitalnih storitvah uporabnikom omogoča tudi izpodbijanje takih odločitev prek mehanizma za izvensodno reševanje sporov.
Celo spletne platforme, kot sta Facebook in Instagram, ki so že ponudile informacije o svojih odločitvah glede moderiranja vsebin, zdaj ponujajo več informacij o moderiranju vsebin.
Poleg tega je Komisija vzpostavila podatkovno zbirko za preglednost akta o digitalnih storitvah, da bi zagotovila preglednost in omogočila nadzor nad odločitvami ponudnikov spletnih platform o moderiranju vsebin, kot to zahteva akt o digitalnih storitvah. Podatkovna zbirka za preglednost akta o digitalnih storitvah je prva tovrstna podatkovna zbirka, ki javnosti omogoča dostop do vseh utemeljitev, ki jih ponudniki spletnih platform predložijo za svoje odločitve o moderiranju vsebin. Zelo velike spletne platforme morajo svoje izjave o razlogih objaviti od konca avgusta, rok za objavo za vse druge ponudnike spletnih platform, ki spadajo na področje uporabe akta o digitalnih storitvah, pa je 17. februar 2024.
Več znanja in izbire glede tega, kaj vidimo – in več nadzora nad možnostmi personalizacije
Akt o digitalnih storitvah od ponudnikov spletnih platform zahteva, da zagotovijo večjo preglednost in nadzor nad tem, kar vidimo v naših virih. To bi nam moralo omogočiti, da ugotovimo, na podlagi česa spletne platforme razvrščajo vsebine v naših virih, in se odločimo, ali se želimo odjaviti od prilagojenih priporočil, saj morajo zelo velike spletne platforme ponujati možnost izklopa prilagojenih vsebin. Podobne obveznosti veljajo za oglase: poleg dodatne preglednosti in nadzora nad tem, zakaj v našem viru vidimo določen oglas, morajo platforme oglase označiti, zelo velike spletne platforme pa morajo vzdrževati odložišče s podrobnostmi o plačanih oglaševalskih kampanjah, ki se izvajajo na njihovih spletnih vmesnikih.
TikTok, Facebook in Instagram trenutno ponujajo možnost onemogočanja prilagojenih virov na svojih platformah.
Države članice in Komisija bodo v tesnem sodelovanju nadzorovale in izvrševale določbe v zvezi s preglednostjo priporočilnih sistemov in oglaševanja, vključno z uvedbo odložišč oglasov.
Ničelna toleranca pri ciljanju oglasov na otroke in najstnike ter pri ciljanju oglasov na podlagi občutljivih podatkov
Akt o digitalnih storitvah prepoveduje ciljno usmerjeno oglaševanje mladoletnikom na spletnih platformah. Zelo velike spletne platforme so sprejele ukrepe za izpolnjevanje teh prepovedi. Snapchat, Google in YouTube podjetja Alphabetter Instagram in Facebook podjetja Metana primer oglaševalcem ne omogočajo več prikazovanja ciljno usmerjenih oglasov mladoletnim uporabnikom. TikTok in YouTube zdaj nastavita tudi zasebne račune uporabnikov, mlajših od 16 let.
Ciljno usmerjeno oglaševanje na spletnih platformah je prepovedano tudi, kadar se pri profiliranju uporabljajo posebne kategorije osebnih podatkov, kot so etnična pripadnost, politična stališča in spolna usmerjenost.
Zaščita mladoletnikov
V skladu z aktom o digitalnih storitvah bi morale spletne platforme, ki so dostopne mladoletnikom, varovati zasebnost in varnost teh uporabnikov ter njihovo duševno in telesno dobro počutje.
Nekatere spletne platforme so v zvezi s tem že sprejele ukrepe. TikTok in YouTube sta na primer poleg prepovedi ciljno usmerjenih oglasov za mladoletnike samodejno nastavila profile mladoletnikov na zasebne, kar pomeni, da si lahko videoposnetke, ki jih naložita, ogledajo le osebe, ki jih odobrijo.
Komisija je julija 2025 sprejela smernice za zaščito otrok in načrt za rešitev za preverjanje starosti.
Smernice obravnavajo vprašanja, kot je zasvajajoča zasnova, tako da onemogočajo funkcije, kot so „streaks“ in „read receipts“, da bi omejili prekomerno uporabo, ter se borijo proti kibernetskemu nadlegovanju z opolnomočenjem mladoletnikov, da blokirajo uporabnike in preprečijo neželene prenose vsebin. Njihov cilj je tudi ublažiti vpliv škodljivih vsebin, tako da mladoletnikom omogočijo večji nadzor nad priporočili in spodbujajo zasebne privzete račune za preprečevanje neželenega stika s tujci.
Smernice priporočajo tudi uporabo učinkovitih metod za zagotavljanje starosti na spletu, če so točne, zanesljive, zanesljive, nevsiljive in nediskriminatorne. Zlasti priporočajo uvedbo ukrepov za preverjanje starosti za vsebine za odrasle, kot so pornografija ali igre na srečo, ali kadar nacionalna zakonodaja določa najnižjo starost za družbene medije.
Načrt za rešitev za preverjanje starosti ponuja metodo za ohranjanje zasebnosti, s katero lahko uporabniki potrdijo svojo starost, ne da bi razkrili dodatne osebne podatke. Ta novi standard za spletno zagotavljanje starosti je trenutno v pilotni fazi. Programska oprema bo preizkušena in izpopolnjena v sodelovanju z državami članicami, spletnimi platformami in končnimi uporabniki.
Integriteta volitev
Akt o digitalnih storitvah od zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov zahteva, da z učinkovitimi ukrepi opredelijo, analizirajo in ublažijo tveganja, povezana z volilnimi procesi in državljanskim diskurzom, hkrati pa zagotovijo varstvo svobode izražanja. Slovaške parlamentarne volitve 30. septembra 2023 so bile prvi testni primer za te zahteve po začetku uporabe akta o digitalnih storitvah za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike. Zaradi akta o digitalnih storitvah se je pristop ponudnikov zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov k volilni integriteti spremenil. Napredek je bil dosežen v zvezi s krajšimi odzivnimi časi za opozarjanje lokalnih organov in zaupanja vrednih partnerjev, jasnejšimi procesi stopnjevanja dezinformacij in napačnih informacij, povečanjem zmogljivosti za preverjanje dejstev ter splošnim povečanjem virov in zmogljivosti.
Obveznosti glede sledljivosti poslovnih uporabnikov na spletnih tržnicah
Akt o digitalnih storitvah uvaja obveznosti za ponudnike spletnih tržnic, da preprečujejo širjenje nezakonitega blaga. Ti ponudniki morajo zdaj zlasti zagotoviti, da prodajalci predložijo preverjene informacije o svoji identiteti, preden lahko začnejo prodajati svoje blago na teh spletnih tržnicah. Taki ponudniki morajo tudi zagotoviti, da lahko uporabniki zlahka identificirajo osebo, odgovorno za prodajo. Poleg tega mora ponudnik spletne tržnice, če izve za prodajo nezakonitega proizvoda ali storitve s strani prodajalca, obvestiti uporabnike, ki so kupili nezakonito blago ali proizvod, ter identiteto prodajalca in možnosti pravnega varstva.
Komisija bo skupaj z državami članicami nadzorovala in izvrševala izpolnjevanje obveznosti proti širjenju nezakonitega blaga na spletnih tržnicah.
To so nekatere spremembe, ki jih kot uporabniki lahko takoj opazimo v naših vsakodnevnih digitalnih interakcijah.
Delo Komisije kot izvršilnega organa se je šele začelo. Preverili bomo, ali so ti prvi koraki resnični in kakšen vpliv imajo na varnost uporabnikov in družbe kot celote. Uporabili bomo sredstva, ki jih potrebujemo za ustvarjanje boljše digitalne resničnosti in prihodnosti. Tako kot bi to zavrnili v nespletnem svetu, nadlegovanje, ustrahovanje in nezakonite vsebine nimajo mesta na spletnih platformah, ki so postale sestavni del našega vsakdanjega življenja in življenja naših otrok. Prihaja še več sprememb, spremljanje uporabe ukrepov, uvedenih z aktom o digitalnih storitvah, pa se je šele začelo. Cilj pa se ni spremenil: varnejši in bolj vključujoč digitalni svet za vse.
Povezane vsebine
Širša slika