Digitalizacija kmetijskega sektorja EU

V političnih usmeritvah Evropske komisije za obdobje 2024–2029.pdf je ta potencial poudarjen tako, da se daje prednost podpori celotni prehranski vrednostni verigi z naložbami in inovacijami na kmetijah, v zadrugah, agroživilskih podjetjih ter MSP.

Kako digitalizacija spreminja kmetijski sektor?

Digitalne tehnologije v kmetijstvu lahko povečajo uspešnost kmetij s povečanjem trajnostnosti, produktivnosti in odpornosti, zlasti s tehnologijami interneta stvari, senzorji, podatkovno analitiko (npr. na podlagi umetne inteligence) in sistemi za podporo odločanju, kar vodi do bolj prilagojenih in natančnih kmetijskih dejavnosti.

Doseženi so bili rezultati evropskih prizadevanj za spodbujanje vključevanja digitalnih tehnologij v evropski kmetijski sektor. Evropska komisija je podprla več raziskovalnih in inovacijskih projektov (npr. ATLAS, DEMETER)ter uvajalne ukrepe, kot je skupni evropski kmetijski podatkovni prostor, ki oblikujejo digitalizacijo v kmetijstvu EU. 

Kmetijska vrednostna veriga vključuje proizvajalce, ponudnike agrokemikalij, predelovalce hrane, trgovce na drobno in potrošnike. Z digitalizacijo imajo deležniki koristi od večje preglednosti in racionaliziranih postopkov vzdolž vrednostne verige z boljšo komunikacijo, avtomatiziranim prenosom podatkov in tehnologijami, kot je blokovna veriga, ki omogočajo sledenje izdelkom. Poleg tega lahko digitalne tehnologije povečajo učinkovitost in stroškovno učinkovitost v vseh fazah vrednostne verige ter zmanjšajo vložke (kot je energija) in emisije.

Pojavijo in uspevajo lahko inovativna MSP in zagonska podjetja, ki zagotavljajo nove rešitve, zamisli in poglede na agroživilski ekosistem in njegove izzive.

Kljub številnim koristim lahko digitalizacija ustvari tudi digitalni razkorak, na primer med kmeti z dostopom do najsodobnejših tehnologij in tistimi brez njih. Na te razlike lahko vplivajo oddaljenost, promet kmetijskih gospodarstev, znanja in spretnosti ter starost kmetov.

Zakaj so podatki v kmetijstvu pomembni?

Povečana uporaba digitalnih aplikacij v kmetijstvu vodi v večje količine podatkov, ki so zelo specifični in raznoliki. Zbiranje kmetijskih podatkov vključuje podatke o zemljiščih, pridelkih, živini, agronomskih podatkih, podnebnih podatkih, strojnih podatkih, finančnih podatkih in podatkih o skladnosti. Kmetje lahko nekatere podatke štejejo za osebne ali občutljive, kot so podatki o poteh traktorjev ali dejavnikih, ki vodijo do uspešne proizvodnje. Kmetijska podjetja lahko druge podatke obravnavajo kot zaupne. Kmetijski podatki, zlasti če so na voljo številnim kmetijam, so gospodarsko pomembni ne le za kmete, temveč tudi za celotno vrednostno verigo, npr. za tržne napovedi, razvoj proizvodov in zavarovanje. Kmete skrbi, da bi njihove podatke lahko uporabile tretje osebe brez njihovega soglasja ali vednosti. Varovanje poslovnih skrivnosti je bistvenega pomena.

Zato je bistveno zagotoviti zaščitne ukrepe za souporabo podatkov, podatkovno suverenost in varnost podatkov, da bi vzpostavili zaupanje ter ne bi ogrozili nadaljnjega razvoja in sprejemanja pametnega kmetovanja.

Da bi olajšala pravično souporabo podatkov med sektorji, je EU sprejela akt o podatkih,ki bo začel veljati leta 2025. Kodeksravnanja EU.pdf o souporabi kmetijskih podatkov, ki ga je pripravila skupina združenj iz agroživilske verige EU, zagotavlja smernice o uporabi kmetijskih podatkov, zlasti pravice do dostopa do njih in njihove uporabe.

Komisija je v evropski strategiji za podatkenapovedala skupni evropski kmetijski podatkovni prostor (CEADS), da bi olajšala zaupanja vredno izmenjavo kmetijskih podatkov med zasebnimi deležniki (npr. kmeti, strojnimi podjetji, ponudniki podatkovnih storitev) in javnimi organi. Izvajanje temelji na postopnem pristopu, začenši s pripravljalnim ukrepom „AgridataSpace“,ki mu sledi ukrep uvajanja, oba financirana v okviruprograma za digitalnoEvropo.  

Na splošno več politik in zakonodaje EU ureja uporabo in ponovno uporabo podatkov, pomembnih za kmetijski sektor.

 

Kako lahko spodbudimo digitalne inovacije v kmetijstvu v Evropski uniji?

 

Več programov EU prispeva k spodbujanju uvajanja inovativnih digitalnih tehnologij v agroživilskem sektorju. Strateški pristop k načrtovanju je prednost. Zgornja slika prikazuje, kako se ta ambicija spodbuja na ravni EU: Ukrepi na področju raziskav in inovacij (R&I) se dopolnjujejo z ukrepi uvajanja, da se zagotovi razširitev inovativnih rešitev, ki jih prinašajo na trg oziroma končnim uporabnikom. Ključni ukrepi, ki jih financira EU, na področju raziskav in inovacij vključujejo številneprojekte programa ObzorjeEvropa.pdf, partnerstvo v okviru programa Obzorje Evropa.pdf Kmetijstvo podatkov in evropske centre za preizkušanje in eksperimentiranje (TEF) za umetno inteligenco v agroživilstvu.pdf, evropska vozlišča za digitalne inovacije ter na področju uvajanja skupnega evropskega kmetijskega podatkovnega prostora. Drugi dopolnilni programi in politike zagotavljajo npr. podporo za krepitev zmogljivosti končnih uporabnikov, npr. kmetov v okviru skupne kmetijske politike.

Koristi in izzivi digitalnih in podatkovnih tehnologij v kmetijstvu

Uporaba digitalnih tehnologij v kmetijstvu lahko prinese več koristi:

• Optimizacija proizvodnje: Digitalizacija lahko podpira kmete pri sprejemanju boljših odločitev, optimizaciji dejavnosti in povečanju produktivnosti, kar vodi k večjim dobičkom in bolj trajnostnemu kmetijskemu sektorju. Tehnologije preciznega kmetovanja zmanjšujejo vložke in proizvodne stroške ter okoljski odtis kmetijskih dejavnosti z optimizacijo rabe virov in zmanjšanjem odpadkov.

• Izboljšana dobrobit živali: Digitalne aplikacije lahko povečajo dobrobit živali, npr. s sledenjem zdravstvenim razmeram (glej sliko 1).

• Izboljšani delovni pogoji: Avtomatizacija in optimizacija z digitalnimi tehnologijami, vključno z robotiko, zmanjšujeta fizično in duševno delovno obremenitev kmetov, kar vodi do boljših delovnih pogojev.

• Večja preglednost: Posebne digitalne tehnologije, kot je blokovna veriga, izboljšujejo sledljivost in preglednost kmetijskih proizvodov v vrednostni verigi, kar potrošnikom omogoča bolj ozaveščeno izbiro. 

• Večja konkurenčnost: Digitalizacija pomaga evropskemu kmetijskemu sektorju, da ostane konkurenčen na svetovni ravni z zagotavljanjem inovativnih rešitev in ustvarjanjem novih poslovnih priložnosti za vse akterje v vrednostni verigi.

Kljub koristim izzivi ostajajo:

• Pomanjkanje ozaveščenosti in spretnosti: Mnogi kmetje se morda ne zavedajo morebitnih koristi digitalizacije ter morda nimajo potrebnih spretnosti in virov za uporabo novih tehnologij. 

• Digitalni razkoraki: Številna podeželska območja še vedno nimajo zanesljivega in cenovno ugodnega dostopa do interneta, kar ovira uvajanje digitalnih tehnologij, kar je eden od ključnih dejavnikov, ki povzročajo „digitalne razkorake“ med kmeti.

• Pomanjkanje stroškovne učinkovitosti: Stroški izvajanja nekaterih digitalnih tehnologij so lahko višji od morebitnih koristi, zlasti za male kmete. 

• Potreba po zaupanju v souporabo podatkov: Pomisleki glede zasebnosti podatkov in lastništva med kmeti lahko ovirajo izmenjavo podatkov med različnimi akterji v kmetijskem sektorju.

• Pomanjkljiva interoperabilnost: Pomanjkanje interoperabilnosti med različnimi sistemi, saj številne digitalne aplikacije ali stroji različnih blagovnih znamk morda niso združljivi, kar otežuje izmenjavo in integracijo podatkov.

Da bi bila digitalizacija vključujoča in dostopna vsem, morajo oblikovalci politik, vodilni v industriji in ponudniki tehnologije sodelovati, da bi pregledno spodbujali koristi digitalizacije ter podprli kmete z usposabljanjem, viri in spodbudami za uvajanje novih tehnologij. S tem lahko evropski kmetijski sektor čim bolj izkoristi prednosti digitalne dobe, izboljša trajnostnost in dobičkonosnost ter hkrati obravnava pereča vprašanja, kot so prehranska varnost in podnebne spremembe.